Omamljen.si
Slovenski trg 1
Kranj
4000
Slovenija
info@omamljen.si
Facebook Instagram

Mediji o nas

Ministrica Kopač Mrakova obiskala socialno podjetje

Ministrica Kopač Mrakova obiskala socialno podjetje

24. maj, 2013
Kar naredijo, tudi prodajajo

Kar naredijo, tudi prodajajo

21. april, 2013
Vir: Gorenjski Glas
Avtor: Vilma Stanovnik

V Pristavi pri Tržiču, kjer v delavnicah socialnega podjetja nastajajo novi izdelki in obnavljajo predmete za ponovno uporabo, so odprli trgovino, kjer po ugodnih cenah ponujajo marsikaj uporabnega.

Pristava pri Tržiču - Kot smo že pisali, je Fundacija Vincenca Drakslerja s pomočjo ustanoviteljev, Vincenca Drakslerja in Mestne občine Kranj, pred kratkim ustanovila prvo socialno podjetje na Gorenjskem. V gospodarskem poslopju Doma Vincenca Drakslerja so obnovili prostore za delavnice in kupili orodje. Tako so delo ponudili uporabnikom Reintegracijskega centra ter težje zaposljivim posameznikom, ki zadnje tedne v delavnicah obnavljajo različne izdelke in hkrati izdelujejo tudi nove. Nekatere so že začeli izdelovati za znane naročnike, druge obnovljene in nove predmete pa je od minulega torka naprej po ugodnih cenah mogoče kupiti v novi trgovini socialnega podjetja, ki je ob domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču.

»Glavni cilj socialnih podjetij je ustvarjanje delovnih mest za tiste, ki imajo manjše možnosti zaposlovanja. Dobiček se reinvestira v razvoj novih dejavnosti in ustvarjanje delovnih mest. Vsak prihodek od prodaje storitev in izdelkov bo zagotovo pripomogel k dolgoročni perspektivi tega projekta. Zato pozdravljam odprtje trgovine prvega socialnega podjetja na Gorenjskem. Trgovina je prava zakladnica idej in ustvarjalnosti, pa tudi učna ura, da je možno že uporabljene materiale uspešno znova uporabiti kot nove izdelke. Veseli me, da se je v projekt uspešno vključila tudi Komunala Kranj, ki prek zbirnega centra Zarica dobavlja predmete, ki jih v teh delavnicah obnovijo in pripravijo za ponovno prodajo po ugodnih cenah. Vsem, ki podpirate socialno podjetje, želim uspešno prodajo izdelkov tako tu, v trgovini, kot v nadaljevanju na spletu. Prav tako si želim tudi v prihodnje uspešno sodelovanje z občino Tržič,« je ob odprtju nove trgovine socialnega podjetja poudaril kranjski župan Mohor Bogataj, poslanec in svetnik Branko Grims pa je čestital in se zahvalil vsem, ki so pomagali ponuditi priložnost pomoči potrebnim.
Predsednica uprave Fundacije Vincenca Drakslerja Nada Bogataj Kržan, ki je ob torkovem odprtju nove trgovine socialnega podjetja predstavila tudi delo Fundacije Vincenca Drakslerja, je povedala, da si uporabniki reintegracijskega centra želijo delati in da je prav socialno podjetje priložnost za njihovo zaposlitev. »Trenutno so v socialnem podjetju trije že zaposleni in upam, da bomo projekt uspešno nadaljevali. Zavedamo pa se, da izdelkov ni pomembno le narediti ali obnoviti, temveč prodati. Zato je odprtje trgovine korak naprej,« je poudarila Nada Bogataj Kržan.

Odprtje trgovine prvega socialnega podjetja

Odprtje trgovine prvega socialnega podjetja

17. april, 2013
Vir: K.M.,GTV

V Pristavi pri Tržiču so včeraj popoldne odprli novo trgovino socialnega podjetja Fundacije Vincenca Drakslerja. V njej je možno kupiti obnovljene predmete in nove izdelke, ki so jih ustvarili težje zaposljivi posamezniki in uporabniki Reintegracijskega centra.

Prva gorenjska trgovinica socialnega podjetja

Prva gorenjska trgovinica socialnega podjetja

15. april, 2013
Vir: Uroš Kotnik, Dobranovica.si

V Tržiču bodo v torek odprli trgovinico prvega socialnega podjetja na Gorenjskem, kjer bo mogoče kupiti tako nove predmete, ki so jih izdelali ogrožene skupine, kot tudi rabljene in obnovljene iz zbirnega centra Komunale Kranj. V bližnji prihodnosti snovalci projekta načrtujejo tudi spletno prodajo.

V prvem socialnem podjetju na Gorenjskem se je vse skupaj zagnalo februarja, ko se je začela usposabljati deseterica ljudi – štirje ozdravljeni odvisniki in šest brezposelnih ljudi.

Podjetje je bilo ustanovljeno preko Fundacije Vincenca Drakslerja ob pomoči Mestne občine Kranj. S kapitalom 300.000 evrov, kolikor je fundacija lani zbrala s projektom Omamljen.si, so v gospodarskem poslopju ob Domu Vincenca Drakslerja vzpostavili delavnice, v katerih obnavljajo rabljene in izdelujejo nove predmete iz različnih surovin, predvsem iz tekstila in lesa. Prejeli so tudi že prvo večjo naročilo, in sicer morajo izdelati dvajset kompostnikov za Komunalo Kranj.

V prihodnosti naj bi novonastalo socialno podjetje zaposlovalo tudi do deset ljudi, pri čemer bo največ odvisno od tržnega uspeha. Zdaj bodo v tej smeri najprej odprli trgovinico, v prihodnosti pa načrtujejo celo spletno prodajo. Strokovnjaki s tega področja so prepričani, da delo ljudem vrača dostojanstvo in da ozdravljenim odvisnikom predstavlja eno ključnih sredstev za vrnitev v družbeno življenje, kar jim brez takšnih in podobnih projektov ne bi bilo omogočeno.

Slednje potrjuje podatek, da od približno 40 ozdravljenih odvisnikov, ki so prebivali v reintegracijskem centru Pristava, zaposlitve navkljub številnim prošnjam ni dobil prav nihče.

 

V Tržiču prva trgovinica socialnega podjetja na Gorenjskem

V Tržiču prva trgovinica socialnega podjetja na Gorenjskem

13. april, 2013
Vir: Marjana Hanc, Kranj, Delo.si

Generalni sekretar fundacije Gregor Tomše je prepričan, da bo podjetje obstalo tudi po izteku 30-mesečnega projekta.

Pristava pri Tržiču - Ob Domu Vincenca Drakslerja bodo v torek odprli trgovinico prvega socialnega podjetja na Gorenjskem. V njej bo mogoče kupiti nove predmete, ki so jih izdelali zaposleni iz ogroženih skupin in rabljene ter obnovljene predmete iz zbirnega centra Komunale Kranj. V načrtu imajo tudi spletno prodajo.

V prvem socialnem podjetju na Gorenjskem, ki ga je preko Fundacije Vincenca Drakslerja soustanovila Mestna občina Kranj, se je februarja začelo usposabljati deset ljudi iz ranljivih skupin: poleg četverice iz tukajšnjega reintegracijskega centra ozdravljenih odvisnikov je priložnost dobila še šesterica brezposelnih oziroma trije starejši od 50 let in trije invalidi.

S 300.000 evri, kolikor jih je Fundacija Vincenca Drakslerja (ime je dobila po dobrotniku iz Švice) lani pridobila na razpisu s projektom Omamljen.si z delom, so v gospodarskem poslopju ob Domu Vincenca Drakslerja uredili in opremili delavnice, v katerih obnavljajo rabljene predmete in izdelujejo nove iz lesa in tekstila. V teh dneh so dobili tudi prvo večje naročilo iz Komunale Kranj: iz smrekovine morajo izdelati 20 kompostnikov.

Generalni sekretar fundacije Gregor Tomše je prepričan, da bo podjetje, ki naj bi v prihodnosti zaposlovalo do 10 ljudi, obstalo tudi po izteku 30-mesečnega projekta, ko ne bo več finančne pomoči. Zato pa morajo biti uspešni pri trženju. V torek bodo tako odprli tudi trgovinico z novimi izdelki ter obnovljenimi rabljenimi iz zbirnega centra Komunale Kranj. Načrtujejo tudi spletno prodajo. Poleg mizarja, ki ga plačuje Mestna občina Kranj, in delavke, ki skrbi za tajniška opravila, je poleg Tomšeta zaposlena od začetka aprila tudi trojica od deseterice, ki se je usposabljala od februarja.

Marinka Vovk, začetnica socialnega podjetništva na področju ponovne uporabe že zavrženih predmetov, je prepričana, da je delo tista osnova, ki vrača dostojanstvo ljudem, Melita Žontar, vodja centra za reintegracijo odvisnikov, pa opozarja, da delo lahko ozdravljenim odvisnikom pomeni ključno priložnost za vključitev v družbo brez tuje pomoči.

Od približno 40 ozdravljenih odvisnikov, kolikor jih je bilo v dveh letih in pol v reintegracijskem centru v Pristavi, namreč nihče od njih, kljub temu, da so nekateri med njimi napisali tudi po sto prošenj za zaposlitev, ni dobil zaposlitve. Največkrat na prošnje ne dobijo niti odgovora, zato je možnost za pridobivanje delovnih izkušenj za kasnejši vstop na trg dela zelo dobrodošla. Uporabniki doma Vincenca Drakslerja, zdaj jih v njem biva devet, so doslej namreč lahko zgolj pospravljali hišo, obdelovali vrt in pripravljali drva, kaj drugega pa ni bilo mogoče.

Z delom ljudem vrniti dostojanstvo

Z delom ljudem vrniti dostojanstvo

6. marec, 2013
Vir: Miran Šubic, Dnevnik.si

V Pristavi pri Tržiču je začelo delovati prvo socialno podjetje na Gorenjskem in edino, ki zaposluje nekdanje odvisnike. Projekt Fundacije Vincenca Drakslerja iz Kranja je pridobil na državnem razpisu za okoli 300.000 evrov nepovratnih sredstev, zaposlujejo pa že 10 ljudi.

 

Tržič. V objektu, ki ga je podaril v Švici živeči dobrotnik Vincenc Draksler, so pred leti uredili center za odvisnike, ki se želijo po zdravljenju vključiti v družbo. Socialno podjetje pa je za zdaj edino v vsej pokrajini in omogoča delo tako nekdanjim odvisnikom kot nezaposlenim in invalidom. V njem dela 10 zaposlenih, ki po vzoru Centra dobre prakse iz Rogaške Slatine (med seboj tesno sodelujejo) skušajo na iznajdljiv način reciklirati odvržene predmete.

 

»Ustanavljanje socialnega podjetja ni bilo lahko, zdaj pa imamo 30 mesecev časa, da postanemo dejansko podjetje, ki bo lahko preživelo. Računamo na sodelovanje v regiji, saj želimo izdelovati tudi nove izdelke iz lesa, odprli bomo šiviljsko delavnico,« je dejal vodja projekta in generalni sekretar fundacije Gregor Tomše. Posebej pomembno je, da so v delovanje socialnega podjetja vpeli tudi Reintegracijski center za odvisnike, ki deluje na isti lokaciji in v njem prebiva trenutno devet nekdanjih odvisnikov. Več kot dvakrat toliko jih z njimi sodeluje. »Delo lahko zanje pomeni ključno priložnost, da se vključijo v družbo brez tuje pomoči in to si sami želijo. Čeprav mnogi med njimi napišejo po 100 prošenj za zaposlitev, največkrat ne dobijo niti odgovora in zato je taka možnost dragocena,« trdi Melita Žontar, ki vodi center za vključevanje odvisnikov.

 

Poleg delavnic v Pristavi urejajo tudi trgovino, kjer bodo izdelki naprodaj. Po besedah predsednice Fundacije Vincenca Drakslerja Nade Bogataj Kržan bodo v socialno podjetje vključili še več ljudi iz ranljivih kategorij, za kar so si prizadevali že na začetku. »Desetletja sem delal na terenu, zdaj sem se zaposlil tukaj. Tudi odvrženi električni aparati so še lahko koristni, pregledamo jih in tudi popravimo. Potem so varni in zopet na voljo uporabnikom,« je dejal Janez Lotrič, eden od delavcev v podjetju. Njegova sodelavka Barbara Malovrh, ki se je preživljala kot šivilja, pa je povedala: »Poskusila sem marsikaj, se dodatno izobraževala in zato se mi možnost zaposlitve tukaj zdi pomembna za to, da preživim.«

 

Kot je dejala dr. Marinka Vovk, ki je začetnica socialnega podjetništva na področju ponovne uporabe že zavrženih predmetov, je delo tista osnova, ki vrača dostojanstvo ljudem. Prav zato so vsi udeleženci tega projekta prepričani, da bo sčasoma socialnih podjetij še več in v Pristavi bodo odprli tudi informacijsko pisarno za vse, ki bi se želeli lotili socialnega podjetništva. V tujih državah taka podjetja ustvarjajo tudi do desetine bruto družbenega proizvoda, pri nas pa manj kot en odstotek. Kranjska občina, ki je soustanoviteljica Fundacije Vincenca Drakslerja, je zato odločena, da v Pristavi socialno podjetništvo še razvije in da nove priložnosti čim več ljudem, ki zaman iščejo službe. Župan Mohor Bogataj je ob tem izpostavil tudi veliko željo donatorja, kranjskega rojaka Vincenca Drakslerja, da ljudje zaradi takih projektov dobijo možnost delati in skrbeti zase. V prihodnje načrtujejo, da bodo obnovljene predmete ponudili tudi v trgovinah v Kranju in še kakšnem drugem kraju.

Zaživelo prvo socialno podjetje na Gorenjskem

Zaživelo prvo socialno podjetje na Gorenjskem

5. marec, 2013
Vir: J. S. S., Delo.si, STA

V reintegracijskem centru za ozdravljene odvisnike so zaposleni tudi štirje nekdanji odvisniki.

Tržič - Ob reintegracijskem centru za ozdravljene odvisnike v Pristavi pri Tržiču je zaživelo prvo socialno podjetje na Gorenjskem. Februarja so v podjetju že stekla usposabljanja, v katera je vključenih deset oseb, med njimi tudi štirje nekdanji odvisniki. Ti le težko dobijo zaposlitev, zato je socialno podjetje zanje posebej pomembno.

Kot so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki socialnega podjetja, Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike in reintegracijskega centra, je ponekod v EU socialno podjetništvo zelo razvito in v nekaterih državah ustvari že skoraj deset odstotkov bruto družbenega proizvoda. V Sloveniji pa se je socialno podjetništvo šele začelo razvijati, zaenkrat je oblikovano sedem tovrstnih podjetij, podjetje v Pristavi pa je edino, ki vključuje tudi nekdanje odvisnike.

Lani je Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike uspela s projektom »Omamljen.si z delom« pridobiti skoraj 300.000 evrov nepovratnih sredstev za razvoj in promocijo socialnega podjetništva. S temi sredstvi so v obsežnem gospodarskem poslopju ob centru uredili in opremili delavnice, v katerih obnavljajo rabljene predmete in izdelujejo nove predmete iz lesa in tekstila.

Generalni sekretar Fundacije Vincenca Drakslerja Gregor Tomše je prepričan, da bo njihovo socialno podjetje po izteku 30-mesečnega projekta lahko zaživelo brez finančne pomoči in bo svoje izdelke uspešno tržilo. Zato ob centru odpirajo trgovinico in vzpostavljajo spletno prodajo, upajo pa tudi, da jim bodo za lažji začetek okoliške občine dodelile kakšno javno naročilo ter da bo država s primerno zakonodajo poskrbela za lažje delovanje socialnih podjetij.

Program socialnega podjetništva v Pristavi temelji na vzpostavitvi centra ponovne uporabe, pri čemer sodeluje tudi Center ponovne uporabe iz Rogaške Slatine. Kot pojasnjuje njegova direktorica Marinka Vovk, je osnovni motiv centra z delovnimi procesi prihodnosti, ki so neposredno povezani z varčevanjem z viri, krepiti ekonomsko, socialno ter okoljsko odgovornost.
Zdravljeni odvisniki hkrati pridobivajo delovne izkušnje za kasnejši vstop na trg dela, kjer se sicer soočajo s precejšnjimi težavami. Okrog 40 zdravljenih odvisnikov se je v dveh letih in pol zamenjalo v reintegracijskem centru, pa niti eden izmed njih kljub aktivnemu iskanju ni uspel najti redne službe, je povedala vodja centra Melita Žontar.

Pojasnila je, da so že doslej skušali vključevati uporabnike v delovne procese, tako so pospravljali hišo, obdelovali vrt in pripravljali drva za zimo. Sedaj pa so štiri od devetih stanovalcev centra že vključili v usposabljanje za delo v socialnem podjetju. Kasneje bodo vključili še ostale uporabnike, v podjetju, kjer bo lahko deset zaposlenih, pa se trenutno usposabljajo tudi trije starejši od 50 let in trije invalidi, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje.

 

 
Socialno podjetje, kjer se v delo lahko vključijo tudi zdravljeni zasvojenci

Socialno podjetje, kjer se v delo lahko vključijo tudi zdravljeni zasvojenci

5. marec, 2013
Vir: A.S., MMC RTV SLO/STA

Ob reintegracijskem centru za ozdravljene odvisnike v Pristavi pri Tržiču je zaživelo prvo socialno podjetje na Gorenjskem, kjer so zaposlili tudi štiri nekdanje odvisnike.

V Evropski uniji je socialno podjetništvo zelo razvito in v nekaterih državah ustvari že skoraj deset odstotkov bruto družbenega proizvoda. V Sloveniji pa se je šele začelo razvijati, za zdaj je oblikovanih sedem takšnih podjetij, podjetje v Pristavi pa je edino, ki vključuje tudi nekdanje odvisnike.

Usposablja se 10 zaposlenih

Lani je Fundaciji Vincenca Drakslerja za odvisnike uspelo s projektom Omamljen.si z delom pridobiti skoraj 300.000 evrov nepovratnih sredstev za razvoj in promocijo socialnega podjetništva. S temi sredstvi so v obsežnem gospodarskem poslopju ob centru uredili in opremili delavnice, v katerih obnavljajo rabljene predmete in izdelujejo nove predmete iz lesa in tekstila. Februarja so v podjetju že stekla usposabljanja, v katera je vključenih deset oseb.

Program torej temelji na vzpostavitvi centra ponovne uporabe, pri čemer sodeluje tudi Center ponovne uporabe iz Rogaške Slatine. Kot pojasnjuje njegova direktorica Marinka Vovk, je osnovni motiv krepiti ekonomsko, socialno ter okoljsko odgovornost.

Težave z iskanjem zaposlitve

Zdravljeni odvisniki hkrati pridobivajo delovne izkušnje za poznejši vstop na trg dela, kjer se sicer soočajo s precejšnjimi težavami. Okrog 40 zdravljenih odvisnikov se je v dveh letih in pol zamenjalo v reintegracijskem centru, pa niti enemu izmed njih kljub dejavnemu iskanju ni uspelo najti redne službe, je povedala vodja centra Melita Žontar.

Ob centru tako odpirajo še trgovinico in vzpostavljajo spletno prodajo, upajo pa tudi, da jim bodo za lažji začetek okoliške občine dodelile kakšno javno naročilo ter da bo država s primerno zakonodajo poskrbela za lažje delovanje socialnih podjetij.

Socialno podjetništvo

Socialno podjetništvo

25. januar, 2013

Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike in Mestna občina Kranj sta pred časom ustanovili prvo socialno podjetje na Gorenjskem. Za projekt Omamljen.si z delom sta uspeli pridobiti 300.000 evrov nepovratnih sredstev za razvoj in promocijo socialnega podjetništva. Ob reintegracijskem centru za ozdravljene odvisnike v Pristavi pri Tržiču so v obsežnem gospodarskem poslopju uredili in opremili delavnice. V usposabljanje za delo so že februarja vključili deset oseb iz ranljivih skupin, od začetka aprila pa so trije izmed njih že zaposleni v socialnem podjetju. Danes opoldne pa je ob socialnem podjetju v Pristavi pri Tržiču zaživela še trgovina. Kakšna je ponudba v sami trgovini, pa nam je povedala predsednica uprave Fundacije Vincenca Drakslerja Nada Bogataj.

Tržičan julij 2013

Tržičan julij 2013

25. januar, 2013

V julijski številki Tržičana smo predstavili delovanje socialnega podjetja Fundacije Vincenca Drakslerja.

Članek Tržičan

Kranj bo razvijal socialno podjetništvo

Kranj bo razvijal socialno podjetništvo

14. november, 2012
Vir: Marjana Hanc, Delo.si

Investicija v medgeneracijski center je sicer ocenjena na 750.000 evrov, od tega bo v letu 2013 namenjenih 472.000 evrov.

Kranj - Fundacija Vincenca Drakslerja, katere soustanovitelj je Mestna občina Kranj (MOK), je začela v Pristavi pri Tržiču urejati delavnice, v katerih bodo ozdravljeni odvisniki obnavljali predmete za ponovno uporabo. Švicarski dobrotnik je občini posredoval tudi pobudo za medgeneracijski center.

Fundacija je avgusta na državnem razpisu s projektom »Omamljen.si z delom« pridobila skoraj 300.000 evrov. Nada Bogataj Kržan, načelnica urada za družbene dejavnosti na MOK in predsednica uprave Fundacije, je povedala, da bodo do konca leta v Pristavi, v gospodarskem poslopju ob Domu Vincenca Drakslerja, kjer center za socialno delo izvaja program reintegracije, uredili delavnice, v katerih bodo ozdravljeni odvisniki kot del delovne terapije obnavljali predmete za ponovno uporabo. V delavnicah ne bo samo osmerica, ki biva v reintegracijskem centru, ampak tudi drugi uporabniki programov in težje zaposljive skupine ljudi.

Za program bo MOK prihodnje leto prispeval 7700 evrov

Kranjčanom kot partner v projektu pomaga podjetje CPU iz Rogaške Slatine (Center ponovne uporabe), ki je že pred tremi leti ustanovilo socialno podjetje. V 30 mesecih trajanja projekta bodo za najmanj 18 mesecev zaposlili najmanj tri ljudi iz ranljivih skupin. Partnerji v projektu so še Komunala Kranj (že dobavlja predmete iz zbirnega centra Zarica), Center za socialno delo Kranj, podjetje Alping, občine Tržič, Šenčur in Naklo ter več srednjih šol. Za program reintegracije v Pristavi, ki bi ga morale sofinancirati vse gorenjske občine, a ga ne, bo MOK prihodnje leto prispeval 7700 evrov.

Vincenc Draksler, soustanovitelj fundacije, ki že 12 let pomaga odvisnikom in ustanovo financira v takšni meri, da brez njegove pomoči ta ne bi mogla delovati, je zagotovil tudi denar za enoletno plačo generalnega sekretarja fundacije Gregorja Tomšeta, sicer tudi mestnega svetnika, ki pripravlja pogoje za delo socialnega podjetja.

Medgeneracijski center v gostilni Blažun

V Švici živeči dobrotnik je spomladi posredoval MOK pobudo za medgeneracijski center. Z županom Mohorjem Bogatajem sta kot najbolj primerno lokacijo izbrala nekdanjo gostilno Blažun na Cesti talcev, ki jo je občina odkupila, ker leži na predvideni trasi severne obvoznice. Ker ni realno pričakovati, da bi v naslednjih nekaj letih prišlo do gradnje, bo stavba namenjena medgeneracijskemu centru. Draksler je MOK ponudil 500.000 švicarskih frankov (400.000 evrov) za obnovo propadajočega objekta v Kranju, vendar le pod pogojem, da enako vsoto prispeva tudi MOK.

Investicija v medgeneracijski center je sicer ocenjena na 750.000 evrov, od tega bo v letu 2013 namenjenih 472.000 evrov, ob tem da pričakujejo donacijo v višini 236.000 in 139.000 evrov v letu 2014. Če MOK ne bi pristopil k predlaganemu projektu, bi Draksler ustavil podporo fundaciji in Kranju. Iskali bomo možnosti za prodajo objektov v Pristavi in prenos vseh programov v Kranj. Ker pa ni najbolj primeren čas za prodajo, se bodo do nadaljnjega vsi programi izvajali v Pristavi, je povedala Nada Bogataj Kržan.

Reintegracijski center za ozdravljene odvisnike

Reintegracijski center za ozdravljene odvisnike

25. januar, 2012
Vir: VIR: Radio Slovenija

V ponedeljlkovi  oddaji Med štirimi stenami je bil  predstavljen nov dom Vincenca Drakslerja za ozdravljene odvisnike. O programu reintegracije  in o odvisnosti so tokrat spregovorili strokovnjaki s tega področja, kot tudi prvi uporabniki doma v Pristavi.

http://tvslo.si/predvajaj/reintegracijski-center-za-ozdravljene-odvisnike/ava2.75090628/

Nekdanji odvisniki na zadnji stopnici pred vstopom v običajno življenje

Nekdanji odvisniki na zadnji stopnici pred vstopom v običajno življenje

25. januar, 2012
Vir: http://www.siol.net
Avtor: Alenka Teran Košir

Pristava pri Tržiču - V Pristavi že skoraj leto dni deluje reintegracijski, nastanitveni center za ozdravljene odvisnike. Ta trenutek so v centru štirje uporabniki, trije pa se na vstop pripravljajo.

Nekdanji odvisniki na zadnji stopnici pred vstopom v običajno življenje

Reintegracijski center domuje v prostorih nekdanje – Gorenjcem dobro znane - gostilne Pr Primožk, ki danes nosi ime Dom Vincenca Drakslerja. Leta 2010 so jo popolnoma obnovili, trenutno pa so v zaključni fazi tudi obnovitneva dela v mansardi – tukaj se s slikopleskarskimi veščinami udejstvujejo tudi uporabniki doma – ki bo svečano odprtje doživela 30. maja. Takrat bo več znanega tudi o novih prebivalcih podstrešnega dela, ki jih naša sogovornica Melita Žontar, vodja centra in izvajalka terapevtske pomoči, še ni želela dokončno razkriti.

Mlajši ko je, večja je možnost, da mu uspe

Melita Žontar: Center sprejme deset uporabnikov (tako fantov kot deklet), pogoj za vstop vanj pa je 6-mesečna abstinenca od drog. Uporabniki v centru lahko ostanejo 6 mesecev, z možnostjo podaljšanja. Letos je bilo v centru že osem uporabnikov.

Področje reintegracije ozdravljenih odvisnikov je bilo pred nami v Sloveniji zelo šibko pokrito, pripoveduje Melita Žontar in dodaja: Izkazalo se je, da obstaja velika potreba po nastanitvenem centru. Reintegracijski center, edini take vrste v Sloveniji, je v prvi vrsti namenjen Kranjčanom, nato Gorenjcem in nato tistim iz preostalih delov Slovenije. Trenutno je naša zasedba krajevno zelo pisana.

Center sprejme deset uporabnikov (tako fantov kot deklet), pogoj za vstop vanj pa je šestmesečna abstinenca od drog. Uporabniki lahko v centru ostanejo šest mesecev z možnostjo podaljšanja. Letos je bilo v centru osem uporabnikov, od teh se eden ni vrnil s podaljšanega vikenda, dva so izključili zaradi kršitve pravil, edina predstavnica ženskega spola pa se je odločila za izstop iz programa. Starostne omejitve ni. V centru je bil doslej najmlajši uporabnik star 21 in najstarejši 38 let.

Mlajši ko je, večja je možnost, da mu uspe, je prepričana Žontarjeva. Poleg notranjih imajo tudi 28 zunanjih uporabnikov, ki so abstinenco vzpostavili sami, ali so z drogami imeli težave pred leti in občasno še potrebujejo terapevtske pogovore ali pa obiskujejo skupino za reintegracijo, kjer se družijo z ljudmi s podobnimi izkušnjami, kar je, kot pravi Žontarjeva, koristno, saj nekdo, ki je že dlje časa izven komune, nekomu svežemu zna svetovati.

Z mehkim pristopom lahko postaviš mejo in uporabnike naučiš odgovornosti do sebe

 

Čeprav smo ljudje običajno proti vsemu, kar tako in drugače diši po drogah, sovražno nastrojeni, pa so po besedah Žontarjeve vaščani Pristave centru naklonjeni. Vsi so vedeli, da bodo v centru nastanjeni uporabniki, ki pridejo iz komun, in da v njem ne bo aktivnih uživalcev drog. Gre za zadnjo stopnico pred vstopom v normalno življenje, ki je v preteklosti manjkala, pravi Melita Žontar, ki kot veliko težavo izpostavlja vrnitev ozdravljenih odvisnikov iz komun v staro okolje, kjer se vzorci vedenja lahko prehitro ponovijo.

Uporabniki centra imajo izdelan urnik in se ga po besedah vodje doma držijo, a ne kot pijanec plota, saj tudi v vsakodnevnem življenju vse ne poteka po strogo začrtanem urniku. Žontarjeva je zagovornica mehkega pristopa, s katerim, kot pravi, lahko postaviš mejo in uporabnike hkrati naučiš odgovornosti do sebe. Tedensko določimo nekoga, ki je glavni odgovorni – to je običajno tisti, ki je najdlje ali najbolj odgovoren, ter odgovornega za delo in odgovornega za hišo.

 

Tipičen dan

Spoznajte trenutne uporabnike centra:

Nace, Jure, Aljoša in Martin vstajajo ob 6:30, sledi čas za osebno higieno in postiljanje. Ob 7. uri zajtrkujejo, ob 8. uri sledi prebiranje dnevnika, priprava dnevnega načrta in razporeditev. Ob 8:30 sledi telovadba (namizni tenis, joga ...), ob 9. uri pa je čas za delovne obveznosti. Bodisi je to delo na vrtu bodisi zlaganje drv, trenutno pa jih okupira urejanje mansarde. Ob 12. uri se kuhar in njegov pomočnik preselita v kuhinjo in pripravita kosilo, ki mu ob 14. uri sledi počitek. Jedilnik si pripravijo vnaprej, nekatere recepte preberejo na internetu, prvo pomoč pri gospodinjenju in kuhanju pa jim nudi prostovoljka Katarina iz Gozda. Med 15. in 17. uro je čas za delovne aktivnosti, ob 17. uri so na vrsti športne aktivnosti in ob 19. uri večerja, pregled odgovornosti in zapis dnevnika. Do 23. ure, ko je čas za spanje, imajo uporabniki prosto.

Program je razporejen čez cel dan, pri čemer so jim v precejšnjo pomoč tudi prostovoljci, ki pomagajo pri vodenju popoldanskih skupin. Izvajajo ustvarjalne in zaposlitvene delavnice, športne aktivnosti, kulturni trenutek, petek pa je namenjen generalnemu čiščenju, obisku povabljenih gostov in odhodom domov.

Drugi dom ...

Reintegracijski center se nahaja v prostorih nekdanje – Gorenjcem dobro znane - gostilne Pr Primožk, ki danes nosi ime Dom Vincenca Drakslerja.

Reintegracijski center se nahaja v prostorih nekdanje – Gorenjcem dobro znane - gostilne Pr Primožk, ki danes nosi ime Dom Vincenca Drakslerja.

Fantje sami skrbijo za hišo. Ko česa ne znajo, organiziramo različne delavnice, ki jih pripravljajo prostovoljci. S tem se učijo tudi vzpostavljanja odnosov z neznanimi ljudmi, učimo jih, kako in kdaj razgaliti svojo preteklost, kako iskati službo … razlaga Žontarjeva.

Center temelji na bazi prostovoljnosti


Tako kot pridejo prostovoljno, lahko naši uporabniki tudi odidejo prostovoljno. To lahko storijo med ali po zaključku programa, lahko pa jih tudi izključimo. Imamo pravilnik, katere stvari so dopustne in katere ne. Za lažje kršitve dobijo ustni opomin, težjim pa sledi izključitev. Med težje prekrške sodijo droga, nasilje, alkohol – ('Že radler je preveč.'), kraja oziroma vse, kar sodi med kazniva dejanja po zakonu.

Uporabniki imajo prvi mesec spremstvo, nato pa se lahko tudi izven centra gibljejo samostojno. Vsak ima svoj mobilnik, medtem ko si dva računalnika delijo in ju lahko uporabljajo za določen čas.

Cilj je tudi vzpostavljanje in ohranjanje stikov z matično družino

Fantje imajo vsak svojo sobo in skupno kopalnico, druženje pa poteka v prvem nadstropju na obrabljenem kavču ob kaminu in pred televizorjem.

Ob koncu tedna lahko odidejo domov, medtem ko v času božično-novoletnih praznikov in velike noči strokovni delavci centra vztrajajo, da obiščejo svoje družine, seveda če le imajo koga, ki ga lahko obiščejo. Eden izmed ciljev našega programa je vzpostavljanje in ohranjanje stikov z matično družino, pravi Melita Žontar in ravno zato v terapevtskih obravnavah sodelujejo tudi starši.

Prostovoljci so zaželeni

 

Predstavljajte si nekoga, ki je 20 let preživel na ulici z drogo. Takrat je porabil najmanj 100 evrov dnevno za drogo in preživetje, kar je zneslo tudi do 3000 evrov na mesec. Nato pa pridejo ti fantje v naš center, kjer dobijo 230 evrov denarne pomoči, od tega plačajo 180 evrov prispevka za bivanje v centru in ostane jim 40 evrov za cigarete, kavo, za potne stroške in obleke, razmišlja Žontarjeva, ki se zavzema za to, da se priložnost da vsem. Veliko ljudi me je že pozitivno presenetilo.

 

Po skoraj enoletnem delovanju centra se je kot pomanjkljivost pokazala predvsem kadrovska podhranjenost, ki je za seboj potegnila še nekatere druge, manjše težave. Kot pravi Melita Žontar: V ta namen medse vabimo prostovoljce, a tudi ti potrebujejo usposabljanje in vodenje.

Odprta vrata doma Vincenca Drakslerja

Odprta vrata doma Vincenca Drakslerja

27. september, 2010
Vir: http://www.erevija.com,

Pristava pri Tržiču - Dom Vincenca Drakslerja za ozdravljene odvisnike je že pred časom odprl svoja vrata in tako omogočil nastanitev prvih uporabnikov in izvajanje programa reintegracije.
Z reintegracijo nekdanjim odvisnikom pomagajo pri ponovnem vključevanju v družbo z možnostjo dokončanja šolanja in pridobivanja delovnih izkušenj. Trenutno v domu bivajo štirje varovanci, nekaj pa se jih bo pridružilo jeseni. 
Kaj vse bodo obiskovalci lahko videli, nam je povedal predsednik upravnega odbora Fundacije Vincenca Drakslerja Beno Fekonja.

12345... 11

Fundacija Vincenca
Drakslerja
za odvisnike SO.P.

Slovenski trg 1
4000 Kranj
Slovenija

 +386 (0)4 255 12 18
 info@omamljen.si

Za prikaz vseh podatkov kliknite tu.

Fundacijo Vincenca Drakslerja podpirajo: