Omamljen.si
Slovenski trg 1
Kranj
4000
Slovenija
info@omamljen.si
Facebook Instagram

Zgodovina

 

     ZGODOVINA FUNDACIJE VINCENCA DRAKSLERJA ZA ODVISNIKE, so.p.

 

V letu 1999 se je g. Vincenc Draksler oglasil pri takratnemu županu Mohorju Bogataju, kot rojen Kranjčan in dolgo živeči poslovni človek v Nemčiji, in ponudil Mestni občini Kranj posestvo »Pr'Primožk« v Pristavi pri Tržiču za dober namen. Ker je bil v Kranju že takrat problem z odvisnostjo mladih od prepovedanih drog, sta se z župan in g. Draksler skupaj odločila, da bi bil objekt namenjen pomoči mladim odvisnikom, ki bi se odločili, da se ponovno vrnejo v normalno življenje.

Padla je odločitev, in leta 2000 je bila ustanovljena Fundacija Vincenca Drakslerja za odvisnike – ustanova za zdravljenje odvisnikov, pomoč odvisnikom in njihovim svojcem. G. Draksler je ponudil ustanovni kapital, tj. posestvo v Pristavi in ker on kot tujec ni mogel biti ustanovitelj, je bila to Mestna občina Kranj. Prvotni namen je bil, da bi posestvo prodali in kupili oz. zgradili novega nekje v kranjski občini za potrebe komune. Objekta Fundacija ni uspela prodati, zato so želeli ustanoviti komuno v Pristavi, vendar so temu nasprotovali sosedje. Zato je padla odločitev, da bi v objektu izvajali program reintegracije za bivše odvisnike, ki se po zdravljenju v komuni privajajo na vključitev v normalno življenje. Na tako obliko projekta je pristala tudi krajevna skupnost, sicer na začetku s skepso, vendar so kasneje spoznali, da je bilo njihovo soglasje pravilno.

Fundacija deluje na podlagi Zakona o ustanovah in Akta o ustanovitvi Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike, socialno podjetje. Od ustanovite Fundacijo vodi Uprava, ki je najvišji organ ustanove. Prvo Upravo so sestavljali: primarij dr. Janez Remškar (predsednik), Mile Hodnik (namestnik) in Mira Starc, ki jo je na začetku l. 2003 zamenjala Nada Bogataj Kržan, 2005 je bila v isti sestavi imenovana nova uprava, ki se ji je kasneje pridružil še nov član Beno Fekonja, ki je zaradi preobremenjenosti od primarija Remškarja prevzel tudi predsedovanje Uprave. V mandatu 2008-2011 so upravo sestavljali: Beno Fekonja (predsednik), Mile Hodnik (namestnik), Melita Žontar, Biljana Djaković in Nada Bogataj Kržan ter v mandatnem obdobju 2011-2015: Nada Bogataj Kržan (predsednica), dr. Peter Vencelj (namestnik) in člana Mirjam Toporiš Božnik in Rok Jus. V aktualnem mandatu (2015-2019) Upravo sestavljajo: Nada Bogataj Kržan (predsednica), Irena Dolenc (namestnica predsednice) in člani Mirjam Toporiš Božnik (do odstopa 2017),  Jelka Bajželj in Aljaž Primožič .

Nadzorni odbor Fundacijeusmerja delovanje ustanove ter nadzira delo uprave in poslovanje ustanove. ima 5-letni mandat (od 2008 dalje). Pred tem je bil nadzorni organ Fundacije Svet Fundacije. Ob ustanovitvi so ga sestavljali: Mohor Bogataj (predsednik-po funkciji župan MOK), Vincenc Draksler, mag. Štefan Kadoič, Darko Jarc in Borut Chwatal. Od 2008 je župan Mestne občine Kranj po funkciji član NO. Mandatno obdobje 2008-2013 so NO sestavljali: aktualni župan MOK kot predsednik (Damijan Perne oz. Mohor Bogataj od 2010 dalje), Vincenc Draksler, Metka Zevnik, Irena Ahčin (s strani ustanovitelja MOK), Igor Žula (namestnik predsednika-NVO), Andrej Podbevšek (NVO) in Franci Strniša (donatorji-Adiatic Slovenica). NO v mandatu 2013 - 2018 so sestavljali: predsednik župan Mohor Bogataj (do 2014), od 2014 do 2018 pa župan Boštjan Trilar, Beno Fekonja-namestnik predsednika (NVO), mag. Branko Grims, mag. Darjan Petrič (med mandatom ga je zamenjal Boris Kozelj) kot predstavnika MOK, Zvonko Belič – NVO, Matjaž Šifkovič – donatorji (Petrol). Aktualni NO v mandatu 2018-2023 pa sestavljajo: do občinskih volitev 2018 Boštjan Trilar kot predsednik in v nadaljevanju novi župan Matjaž Rakovec, Beno Fekonja (namestnik predsednika-NVO) in člani Vincenc Draksler (do smrti avgusta 2018), Gorazd Copek in Janez Frelih (predstavnika MOK), Sonja Zaplotnik-NVO ter Uroš Logar (donatorji-Vigred).                                                   

V prvih letih se je Fundacija pod vodstvom prvega predsednika Uprave, primarija Janeza Remškarja in zlasti njegovega namestnika, g. Mileta Hodnika, v glavnem ukvarjala z urejanjem premoženjski zadev nepremičnine v Pristavi. G. Hodnik je izvajal delovno terapijo z uporabniki Centra za odvisnost pri Centru za socialno delo Kranj z obnavljanjem objekta in urejanjem okolice. Uprava Fundacije je na podlagi predloga CSD Kranj in strokovne komisije sofinancirala odhode odvisnikov v komune in sofinancirala šolnino bivšim odvisnikom po vrnitvi iz komune, da so lahko zaključili šolanje.

Izvajanje programa reintegracije je terjal določene prostorske pogoje, ki jih v obstoječem objektu nismo mogli zagotoviti, zato je Uprava Fundacije pod vodstvom Bena Fekonje 2007 sprejela odločitev o vzpostavitvi pogojev za izvedbo projekta programa reintegracije na nivoju regije, da objekt rekonstruira in obnovi za izvajanje programa reintegracije. 2007 so bili naročeni idejni projekti in na njihovi osnovi v letu 2008 tudi projekti za rekonstrukcijo obstoječega objekta z izdelavo mansarde. Obnovo in rekonstrukcijo smo razdelili v  dve gradbeni fazi. V I. gradbeno fazo so sodili idejni načrti, načrt obnove in rekonstrukcije, statična presoja objekta, pridobitev gradbenega dovoljenja obnova kleti, zamenjava oken in stopnišča, delovni prostori v pritličju, sobe, sanitarije in kopalnici v nadstropju, AB plošča v mansardi in groba dela v mansardi z inštalacijami. V II. gradbeno fazo pa je sodila izdelava mansarde in s tem pridobitev 135 m novih uporabnih površin (sobe, večnamenski prostor, sanitarije in kopalnica). Sredi junija 2009 je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje. Sledil je razpis in izbor izvajalca gradbenih del. Avgusta 2009 so se začela izvajati gradbena dela. Pri tem pa nam je ponovno izdatno priskočil na pomoč g. Draksler in Mestna občina Kranj. Precej sredstev pa je bilo pridobljenih tudi s strani sponzorjev, donatorjev in udeležencev županovih tekov ter Rotary kluba Kranj. Vsi privarčevani prihodki iz preteklih let in tekoči prihodki so bili v glavnem namenjeni obnovi objekta. Obnovo smo razdelili v dve gradbeni fazi.

I. gradbena faza

1. del I. gradbene faze: avgusta 2009 so se izvajala predvsem gradbena dela, in sicer rušitev ostrešja, odstranjevanje gradbenega materiala v mansardi ter pozidava zidov. Tako smo dosegli enoten nivo v mansardi in začeli izdelovati opaže. V drugi polovici avgusta je izvajalec betoniral ploščo ter začel pozidavo zidov v mansardi. Na podlagi tega je lahko nadaljeval tesarska in krovska dela. Izdelana je bila nova streha s stranskimi okni, ki zagotavljajo uporabnost prostorov tudi v tem nadstropju. Po podrobnem pregledu projekta smo prišli do novih dejstev, na podlagi katerih smo sprejeli ukrepe za dodatna dela na objektu.

2. del I. gradbene faze: V drugem delu I. faze obnove Doma Vincenca Drakslerja smo dodatno uvrstili zamenjavo starih oken v kleti, pritličju in 1. nadstropju ter nova okna v mansardi; nova protipožarna vrata v pritličju in mansardi ter nova vrata v novih prostorih 1. nadstropja, nove strope v izvedbi knauf v pritličju in 1. nadstropju; zamenjavo dela podov v 1. nadstropju zaradi dotrajanosti;  obnovo fasade; obnovo in pozidavo treh dimnikov; kamnite obrobe okrog oken v starem delu stavbe; ureditev meteornih in fekalnih vod - kanalizacija; plinske peči (po mnenju pristojnega inšpektorja obstoječi dve peči nista izpolnjevali pogojev za nadaljnjo uporabo oz. bi bila obnova le-teh ekonomsko neupravičena); notranjo opremo za pritličje, klet in 1. nadstropje ter nov balkon. 

Klet – izvedli izkop nasutja, naredili betonsko podlago, hidroizolacijo in tlake. Talna obloga je iz stare opeke, ki je pobrušena in lakirana. Obnovljeno je tudi stopnišče v klet. Na betonirane stopnice in izolacijo so položeni hrastovi plohi. V kleti so zamenjana okna. Na novo je narejena električna instalacija ter centralno ogrevanje. V kleti bodo opravljena vsa potrebna pleskarska dela. Od notranje opreme je na dveh stenah nameščena klop ter postavljena nižja omarica.

Pritličje, delovno aktivni prostori - namenjeno dnevnim aktivnostmi, kot so skupinske delavnice, predavanja, programi in individualna svetovanja/terapije. Strokovni delavci imajo v tej etaži pisarno, v pritličju je centralna kuhinja za celoten objekt, skupinski prostori so namenjeni izvajanju dnevnih programov za notranje in zunanje uporabnike. Večja in manjša soba sta namenjeni dnevnim aktivnostim, soba za strokovne delavce, predprostor, toalete za obiskovalce, kuhinja, pralnica, shramba in kotlovnica, centralno ogrevanje, prezračevanje v kuhinji ter vodovod in odtoki v pralnici. Prav tako je urejen priklop za fekalne odplake iz 1. nadstropja in mansarde. V kuhinji je obnovljena manjkajoča keramika. V celotni etaži so zamenjana dotrajana lesena okna s PVC okni z novimi policami. Odtočni jaški so obdelani s knaufom. Obnovljen je dimnik krušne peči, ki ogreva kuhinjo, veliko sobo in sobo strokovnih delavcev. Tako bo nadstropje možno ogrevati tako na lesno biomaso ali preko centralne na zemeljski plin. V pritličju so opravljena vsa potrebna pleskarska dela. Soba strokovnih delavcev je opremljena z obstoječo opremo. V veliki sobi so manjše sestavljive mize s stoli z možnostjo prilagajanja postavitve, omarica za TV in avdio naprave ter omara za knjige. V predprostoru je manjša mizica, obešalna stena za garderobo in omarica za telefon. V manjši sobi je uporabljena obstoječa notranja oprema (kmečka izba). V kuhinji so na novo postavljeni kuhinjski elementi za pripravo in kuhanje hrane ter elementi za posodo. Od notranje opreme smo zagotovili novo steklokeramično ploščo, pečico, hladilnik z zamrzovalnikom, mikrovalovno pečico in pomivalni stroj. V pralnici je nova omarica z lijakom za namakanje perila ter shramba s čistili in praški, pomivalni in sušilni stroj. V shrambi je omara za shranjevanje živil in drugih materialov. V kotlovnici je prostor za ogrevalne naprave, bojler ter shrambo za orodj, v kotlovnici so urejeni sanitarni prostori za neposredni dostop z vrta. Iz pritličja v 1. nadstropje je obnovljeno stopnišče. Na betonske stopnice in izolacijo so položeni hrastovi plohi.

Prvo nadstropje, bivalni prostori - 4 sobe s skupno 10 ležišči, ločeni toaletni prostori za ženske in moške z umivalnico, tušem in straniščem. V etaži je manjša čajna kuhinja, ki razpolaga s tremi delovnimi prostori za študij in prosti čas. V osrednjem prostoru z oboki je miza za 12 ljudi, kamin ter dva delovna prostora za študij in prosti čas. Stara dimnica je bila predelana v garderobno sobo. Poleg novega kamina je v nadstropju ohranjena stara krušna peč. Kurišče smo morali zaradi obnove stopnic v mansardo prestaviti. Za obe kurišči v 1. nadstropju sta narejena nova dimnika. Nove so elektroinstalacije (samostojna električna omarica, elektrika, internet in TV priključki, protipožarna zaščita, domofon …), strojne inštalacije (kanalizacija, vodovod, centralno ogrevanje in prezračevanje). V treh sobah in v vseh toaletnih prostorih smo v celoti odstranili nasutje, ga nadomestili z lahkim izolacijskim materialom ter naredili nove tlake. V celotni etaži smo zamenjali dotrajana lesena okna za PVC okna s policami. V toaletnih prostorih smo vgradili novo keramiko s pripadajočimi elementi (tuši, umivalniki, školjke, pisoarji ). S ploščami knauf bomo prenovili vse strope, razen v osrednji sobi z oboki. Tudi to nadstropje je možno ogrevati tako na lesno biomaso ali preko centralne kurjave na zemeljski plin. V treh sobah in čajni kuhinji je bil zamenjan parket, v eni sobi pa obnovili. V shrambi je keramika. Tlakovana tla v osrednji sobi z oboki smo pobrusili in nanesli zaščitni premaz. Nov kamin je narejen iz vložka s kuriščem s steklenimi vrati. Kurišče je obdano s šamotnimi zidaki, ki akumulirajo toploto. Vse sobe so na novo zglajene s kitom in barvane. Dve sobi sta z dvema ležiščema in dve sobi s tremi ležišči. Sobe za bivanje so dodatno opremljene z omarami za garderobo in priročnimi mizami. V čajni kuhinji so elementi z vgrajeno steklokeramično ploščo, miza s štirimi stoli ter delovna miza za tri delovna mesta, predvidena za študij in prosti čas. Moške toalete imajo ločeno tuš z umivalnikom ter stranišče s pisoarjem, umivalnikom in ločeno kabino s školjko. Ženske toalete imajo umivalnik, tuš in stranišče s školjko.

Kotlovnica - za ogrevanje hiše z zemeljskim plinom prek centralnega ogrevanja smo uredili eno plinsko peč z močjo 45 kW za ogrevanje kleti, pritličja, 1. nadstropja, mansarde in sanitarne vode.

II. gradbena faza

Mansarda - razpeljali smo elektro in strojno instalacijo, izolirali strope in jih zaključili s knauf stropi. Nato smo stene obdelati s strojnimi ometi in tla s tlaki. Po celotnem nadstropju smo položili parket, razen v skupnih prostorih in v toaletnih prostorih, kjer je keramika. V mansardi smo zagotovili 5 dodatnih sob, 2 toalete in en velik skupni prostor. Prav tako smo obnovili stopnišče. V celotnem nadstropju je centralno ogrevanje. Prav tako smo pripravili alternativni vir ogrevanje – kamin. Hiša je pridobila dodatnih 135 m² uporabne površine.

Letna hiša_paviljon - V sklopu investicije smo izvedli tudi obnovo letne hiše. Zagotovili smo novo elektroinštalacijo, okna in izolacija sten. Stene in strope smo izdelali iz knaufa. Vhodu smo dogradili vetrolov ter naredili novo fasado. Leseni del smo zaradi dotrajanosti delno zamenjali ter ga obnovili. Letna hiša smo namenili za delavnice, prostočasne aktivnosti ali za poslovni prostor pri razvoju socialnega podjetništva. Zagotovili smo tudi ogrevanja na drva.

Gospodarsko poslopje – zagotovili smo dovod električne energije z namenom izvajanja in organizacije poslovnih ali prostočasnih aktivnosti ter delavnic v teh prostorih. Prostor je bil tudi izpraznjen določenih materialov, kot je preko 30 ton odpadnega usnje, ki je bilo v tem prostoru deponirano še preden je postala Fundacija lastnik.

Okolica – je bila temeljito obnovljena in je redno vzdrževan. Tako ima objekt varen dostop iz obeh vhodov. Obnovljena je bila ograja vrta ter vzpostavljena zunanja razsvetljava, obnovljeno je bilo obzidje, ki se je podiralo. V sklopu obnove ceste smo uredili tudi strelovod ter nov priklop na kanalizacijo. Prav tako smo v dogovoru s sosedom zaprli staro greznico iz letne hiše in jo speljali na nove vode. Vrt je skrbno negovan s strani uporabnikov Reintegracijskega centra, prav tako okolica doma.

Obnova Doma Vincenca Drakslerja je bila zelo zahtevna iz treh razlogov:

  1. zahtevala je sprotne prilagoditve obnove glede na zatečeno stanje na objektu. S sodelovanjem strokovnjakov iz različnih področij nam je uspelo najti tehnične rešitve, ki zagotavljajo nemoteno izvajanje programov;
  1. zbiranje finančnih sredstev, saj je bil velik delež zbran s pomočjo zasebnih sredstev. Ljudje in podjetja so sprejeli namero fundacije po zagotovitvi tovrstnega programa in tako tudi sami izdatno pomagali pri realizaciji projekta. Seveda je tu levji delež pridala MO Kranj in Vincenc Draksler;
  2. razumevanje lokalnih ljudi in sprejemanju izvajanja programa v Pristavi pri Tržiču. Skozi dolgotrajni proces civilnega dialoga nam je uspelo vzpostaviti zaupanje, ki ga je treba negovati in nadgrajevati.

V času obnove Doma Vincenca Drakslerja je vzporedno potekal program Reintegracija ozdravljenih odvisnikov. Vključeni uporabniki so v več fazah aktivno sodelovali in pomagali pri obnovi. To je bilo izrednega pomena tako za vzdrževanje njihove delovne kondicije kot tudi zniževanja stroškov obnove.

Ob tem je potrebno izpostaviti delo uprave Beno Fekonja, Melita Žontar, Mile Hodnik, Nada Bogataj Kržan, ki so opravili številne prostovoljne ure, da so uspeli prebroditi vse faze in dokončati obnovo. Še posebno vlogo je tu prispeval Beno Fekonja, ki je dnevno bedel nad izvajanjem del in se dogovarjal z izvajalci. Z uporabniki RC pa mu je bila v veliko pomoč Melita Žontar z uporabniki. Tako se je zaprlo osnovno poglavje za zagotavljanja pogojev za izvajanje programov s področja odvisnosti.

Obnovljen objekt smo poimenovali v Dom Vincenca Drakslerja, ki smo ga l. 2010 dali v upravljanje CSD Kranj, ki v njem izvaja program reintegracije, ki ga sofinancirajo Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, Fundacija, Mestna občina Kranj in občine Radovljica, Jesenice, Tržič, Kranjska gora, Bled, Šenčur, Naklo, Preddvor in Jezersko. Program reintegracije je namenjen celostni obravnavi posameznikov, ki po procesu zdravljenja odvisnosti potrebujejo pomoč in podporo pri ponovnem vključevanju v socialno okolje, ter vzpostavljajo temelje za trajno absitnenco in stabilno življenjsko orientacijo. Program se deli na dva dela. Prvi, bivalni del reintegracije traja do dvanajst mesecev. Po zaključenem delu bivalnega dela,  sledi sklepni, izvenbivalni del obravnave. V kolikor oseba zavrne bivalni del reintegracije, se lahko vključi v izvenbivalni del. V programu uporabniki postopoma vzpostavijo pogoje za ponovno vključitev v socialno okolje in vse sfere socialnega življenja in si na ta način postavijo temelje za uspešno samostojno življenje. Vzpostavijo pogoje za doseganje trajne abstinence, se seznanijo z nevarnostmi, ki lahko pomenijo recidiv, se učijo strategij za uspešno funkcioniranje v stresnih situacijah, si postavijo cilje, krepijo funkcionalne odnose z družino, s prijatelji in vzpostavijo podporno socialno mrežo. V okviru strukture programa vzdržujejo dnevno delovno aktivnost, ter se naučijo organizirati in kvalitetno preživljati svoj prosti čas.

V obdobju od 2007-2010 je Fundacija izvajala tudi projekt GROZD, vzpostavitev stičišča nevladnih organizacij Gorenjske (projektno vodenje, upravljanje in vodenje NVO, pravna, finančna in marketinška znanja, znanja s področja komuniciranja, prepoznavnosti ipd.), ki ga je financiralo Ministrstvo za javno upravo in Evropski socialni sklad. Fundacija je izvajala pomoč in usposabljale nevladnega sektorja. Z zagotovljenimi kadrovskimi viri se je stabiliziralo delovanje ustanove in nadgradilo izvajanje strateških usmeritev Fundacije. Z razvijanjem regijskega stičišča za NVO v Gorenjski regiji smo spodbujali razvoj, prepoznavnost in dvig kadrovskih ter vsebinskih potencialov NVO, zagotavljali podporne  mehanizme za NVO v 18-ih gorenjskih občinah. Krepili smo mrežo različnih NVO, ki so delale nepovezano, v prostor smo vnesli novo energijo povezovanja, informiranja, znanja in na ta način prispevati k dvigu razvojnega potenciala NVO v regiji ter prispevali tudi k oblikovanju zaposlitvenih priložnosti v NVO. V času izvajanja projekta GROZD se je operativno delo v veliki meri iz uprave preneslo na nivo strokovnih služb.  Da je Fundacija postala lokalna razvojna fundacija in da je lahko izvajala projekt GROZD, je bil v letu 2007 spremenjen tudi ustanovni akt Fundacije. S spremembo akta je vstopil kot  soustanovitelj Fundacije poleg Mestne občine Kranj še g. Vincenc Draksler (ki je v tem času pridobil tudi slovensko državljanstvo), vsak do polovice.

Na željo g. Drakslerja je bila na NO leta 2011 Upravi naloženo, da se bolj posveti ranljivim družbenim skupinam, za kar je bila tudi ustanovljena, zato se Fundacija ni več prijavila na razpis MJU s projektom GROZD. Ostali smo brez zaposlenih, zgolj na delu prostovoljcev. Tudi tokrat nam je priskočil na pomoč g. Draksler in zagotovil sredstva za enoletno plačo generalnega sekretarja, ki mu je bila naložena osnovna naloga, da doregistrira Fundacijo tudi kot socialno podjetje in zagotovi sredstva za njegovo delovanje. Zaposlitev generalnega sekretarja Gregorja Tomšeta je prinesla nov veter v krila Fundacije. Sprejet je bil Zakon o socialnem podjetništvu in z zamudo objavljen tudi razpis MDDSZ in ESS za socialna podjetja. Kandidirali smo na razpisu in uspeli s projektom »Omamljen.si z delom«. Postali smo prvo socialno podjetje na Gorenjskem. S sredstvi razpisa, g. Drakslerja in MOK smo obnovili prostore gospodarskega poslopja Doma Vincenca Drakslerja in pridobili nove delavnice z opremo (delno smo jo nabavili tudi s sredstvi projekta), v katerih smo zaposlili osebe iz ranljivih družbenih skupin (bivši odvisniki, invalidi, starejše težje zaposljive osebe). V program so se vključili tudi kot prostovoljci uporabnik Reintegracijskega centra, ki so pod mentorskim vodstvom izvajali delovno terapijo. S Komunalo Kranj je bila v l. 2013 podpisana pogodbo o poslovnem sodelovanju, na podlagi katere Fundacija prevzema v Zbirnem centru Zarica blago, ki ga občani in druge pravne osebe odložijo v zbirnem centru, ga obnovi in preko svojih trgovin vrne v ponovno rabo, v letu 2015 pa še s Komunalo Radovljica. V delavnicah socialnega podjetja fundacije se poleg obnove predmetov ponovne rabe izdeluje tudi nove izdelke, v glavnem iz lesa. Da smo novim izdelkom in obnovljenim predmetom dali vrednost ponovne rabe, smo v aprilu 2013 odprli prvo trgovino v paviljonu ob Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi, drugo jeseni v Zbirnem centru Komunale Kranj v Zarici, tretjo jeseni 2014 v starem Kranju pod imenom »Kr'štacuna«, četrto februarja 2015 v zbirnem centru Komunale Radovljica pod imenom Brvač, peto septembra 2016 v starem mestnem jedru Kranja »Štacuno Rokodelc« in v decembru 2017 še šesto »Štacuno Kr'Piskr«. Od začetka izvajanja projekta socialnega podjetništva je Fundacija preprečila odlog na deponijo že več kot 250 ton različnega blaga iz zbirnih centrov ali direktno od fizičnih oseb, ki nas pokličejo. Pomemben del pa pomeni tudi obnova pohištva za znanega naročnika. V vsem času nam je v veliko oporo lastni kombi. 12 let star kombi smo v letu 2018 zamenjali z novim, za katerega smo dobili sredstva od našega donatorja, g. Drakslerja in precejšnjim popustom s strani Porsche Slovenija in AH Vrtač.

S tem, ko je Fundacija postala socialno podjetje, se je začelo novo obdobje razvoja Fundacije. Fundacija je dobila svoje bistvo, tisto, kar si je ustanovitelj, g. Vincenc Draksler, želel že od samega začetka, to je pomoč pomoči potrebnim, tistim, ki imajo željo, da se preko dela vključijo v normalno življenje in da bodo kasneje lahko sami, z lastnim delom živeli normalno življenje. Fundacija zaposluje osebe iz najbolj ranljivih družbenih skupin (bivše odvisnike, invalide in do leta 2018 s pomočjo MOK in ZZS tudi dolgotrajno brezposelne osebe preko javnih del). 

Socialno podjetništvo se je v okviru Fundacije nenehno širilo in razvijalo. Nenehno iščemo nove rešitve, da bi ustvarili čim boljše pogoje za delo naših zaposlenih, še posebej invalidom. Nenehno pa je potrebno skrbeti za strokovno usposobljene osebe, ki nudijo osebam iz programa reintegracije čim boljšo delovno terapijo, da bodo po zaključku lahko usposobljeni stopili na trg dela in zaživeli samostojno življenje.

Razočarani smo bili nad počasnostjo uveljavljanja socialnega podjetništva v Sloveniji in ker ni bilo nobenih spodbud s strani države oz. novih razpisov, smo se odločili in v letu 2016 ustanovili Zaposlitveni center FVD Kranj. Na podlagi tega smo lahko zaposlili več invalidov, ki so bili na usposabljanju v Fundaciji. Na ta način smo od Ministrstva za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti dobili del sredstev za delo strokovnega sodelavca in za del plače glede na stopnjo invalidnosti oseb, ki smo jih zaposlili. V letu 2018 pa smo z istim namenom ustanovili še drugi zaposlitveni center in sicer Zaposlitveni center FVD Pristava.

Trenutno je v Fundaciji, skupaj z obema zaposlitvenima centroma zaposlenih 26 oseb, od tega je 19 invalidov in 2 bivša odvisnika. Istočasno imamo na delavni terapiji dnevno od 8 do 10 oseb, ki so vključeni program reintegracije. Občasno imamo preko Uprave za probacijo na delu tudi osebe, ki namesto prestajanja zaporne kazni opravljajo družbeno koristno delo.

Že v letu 2000 je g. Draksler dal pobudo za organizacijo Županovega teka, ki jo je takratni župan Mohor Bogataj tudi sprejel in v istem letu je bil v organizaciji Mestne občine Kranj že izveden 1. Županov tek na posestvu Brdo. Vsa zbrana sredstva od startnin in donacij so bila namenjena za delovanje in razvoj Fundacije. Županovi teki so bili v nadaljevanju, brez presledka, izvedeni vsako leto. Pri izvedbi tekov so ob finančni podpori Mestne občine Kranj pri izvedbi tekov sodelovali Zavod za turizem in kulturo Kranj, in v zadnjih letih pa Zavod za šport Kranj in Atletski klub Triglav s številnimi prostovoljci. Na vseh dosedanjih tekih je bil daleč največji donator g. Draksler.

V letu 2012 se je gospod Draksler odločil, da bo podprl nakup oz. izgradnjo objekta za medgeneracijski center in sicer v enaki višini kot bo prispevala Mestna občina Kranj. Padla je odločitev, da se obnovi objekt nekdanje gostilne Blažun, ki je bil v lasti MOK. V letu 2014 je bil objekt odprt. Kot je bilo dogovorjeno je vsak prispeval do polovico sredstev. Dodatno pa je g. Draksler doniral sredstva za izdelavo opreme (razen kuhinje), ki smo jo izdelali v Fundaciji iz odpadnega pohištva. Tako je MOK prišla do lepih prostorov, s katerimi danes vzorno in z bogatim programom upravlja Ljudska univerza Kranj in v njem izvaja projekt večgeneracijskega centra Gorenjske.

V letu 2017 je gospod Draksler ponovno izkazal svojo darežljivost in Fundaciji doniral sredstva za nakup objekta v Kranju za Materinski dom. Objekt, v katerem je nastanjeno do 6 mater z otroki upravlja Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja Varna hiša Gorenjske.

Fundacija igra zelo pomembno vlogo pri oživljanju starega mestnega jedra Kranja, kjer ima kar tri trgovine oz. štacune kot smo jih poimenovali in šivalnico. Prostore, v katerih deluje Kr'Štacuna s šivalnico in štacuna Rokodelc imamo v najemu, medtem ko je štacuna Kr'Pisker v naših lastnih prostorih, za katero je prav tako sredstva za nakup prispeval g. Draksler.

 

Prehojena pot je bila nekoliko daljša kot je od nas pričakoval glavni tvorec in donator, gospod Vincenc Draksler, včasih nekoliko trnova. Vendar smo vztrajali ob njegovi in podpori Mestne občine Kranj. Postopno smo ustvarjali pogoje, da je Fundacija postala uspešna, v zadovoljstvo vseh, ki smo jo gradili in tistih, ki jo bodo še naprej. Gospod Vincenc Draksler se je v letu 2018 poslovil od nas, vendar samo fizično, kajti poskrbel je, da bo Fundacija iz naslova njegove zapuščine oz. dobička, ki bo ustvarjen na podlagi njegovega premoženja, še vedno namenjen pomoči mladim, ki so se odločili upreti se odvisnostim od različnih substanc in otrokom. Nad temi sredstvi pa bdi fundacija »Rita  und Vincenc Draksler Stiftung«, ki jo je v Švici ustanovil gospod Draksler z namenom pomoči področju odvisnosti v Sloveniji in pomoči otrokom s hudimi in neozdravljivimi boleznimi v Švici.

Gospodu Drakslerju bomo večno hvaležni za vse kar je prispeval k rojstvu in razvoju Fundacije, da lahko danes žanjemo njegovo dobroto. Fundacijo Vincenca Drakslerja smatramo za njegovega otroka. Ob slovesu smo se obvezali, da bomo za njegovega otroka skrbeli kot najboljši starši. To je vodilo sedanjemu in naj bo tudi vsem bodočim vodstvom Fundacije.

Nada Bogataj Kržan

Predsednica Uprave Fundacije Vincenca Drakslerja za odvisnike, so. p.

Fundacija Vincenca
Drakslerja
za odvisnike SO.P.

Slovenski trg 1
4000 Kranj
Slovenija

 +386 (0)4 255 12 18
 info@omamljen.si

Za prikaz vseh podatkov kliknite tu.

Fundacijo Vincenca Drakslerja podpirajo: