11. oktober, 2018
GOSPODU VINCENCU DRAKSLERJU V SLOVO

Spoštovanemu in dragemu gospodu Vincencu Drakslerju v slovo! Poslovili smo se od človeka, ki je v svojem življenju dal to, kar sta na pogrebni slovesnosti opisala župan MO Kranj g. Boštjan Trilar in prof.dr. Ralph Blum. In še mnogo več! G. Vincenc Draksler je dal, kar je z besedami nemogoče opisati. Kranju in Sloveniji je dal možnost, da številni, ki to sicer ne bi mogli, danes uživajo sadove njegove dobrote in jo bodo, zaradi odločitev, ki jih je sprejel, tudi v bodoče. Združeni v Fundaciji, ki ponosno nosi njegovo ime, ga vodstvo in zaposleni spremljamo na njegovo dolgo pot; ne zapušča nas, kajti ljudje njegovega kova živijo v spominu in srcih vseh, ki so se jim v življenju zaprla ena vrata, z njegovo pomočjo pa odprla druga. Z nami bo v vsakem na novo oživljenem lesnem ali drugačnem izdelku, v vsaki akciji, v vseh pomočeh, ki jih bomo nudili še naprej pomoči potrebnim. Gospod Draksler je bil edinstven človek, poseben, drugačen od vseh ostalih ljudi. Ne le zaradi svojih osebnostnih lastnosti, temveč tudi zaradi tega, kar je dajal drugim ljudem. Kot mladenič je odšel v svet, v njem uspel, ker je bil na poseben način poseben, se vrnil, da bi zasluženo dal na razpolago ljudem, ki jih življenje ni peljalo v svetlobo dneva, temveč v temo noči. Z dejanji, z značajem trmastega Gorenjca, je vsem prinesel sonce. Povedal je vsem, ki so njegovo besedo potrebovali, da je tisto, kar je najlepšega na svetu vedno zastonj. Njegov ključ uspeha je bil v skromnosti, v zadovoljstvu, ko je od blizu spremljal rast lastne Fundacije in rast osebnosti posameznikov, ki so v njej našli novi dom. To kar je dajal drugim je pričal tudi s svojim načinom življenja. Zaradi značajskih vrlin, zaradi etičnega načina življenja in nesebičnosti, ko se je na vso moč, z vsem znanjem in izkušenostjo vpregel v voz za dobrobit soljudi in se razdajal za skupnost. Posvetil se ji je zavzeto, predano, z zanosom, zavedajoč se, da je čas zlato, da je priložnost vedno le ena, ta sedaj! Bil nam je vzor in ideal, kako živeti osmišljeno. Kako živeti z vedrino in optimizmom, kako se prebijati skozi življenje z vztrajnostjo in delavnostjo, s požrtvovalnostjo in odpovedmi. In hkrati s sočutjem. S svojo dobrodejnostjo, nesebičnostjo in plemenitostjo, ni prebudil naklonjenost in optimizem, blagost in dobroto samo v nas, njegovih sodelavcih, temveč v vseh ljudeh ki v srcu dobro mislijo. Bil je dar za človeško skupnost! Živel je med ljudmi, z ljudmi, za ljudi. Delil je z njimi vse, in ta vse ne bo nikdar našel prave besede za reči HVALA! Kot je v beli svetlobi skrita vsa mavrica, so tudi v čaščenju življenja vse sestavine etike: ljubezen, dobrohotnost, sočutje, miroljubnost in sposobnost dajanja. Vse to je poosebljal in bo poosebljal g. Vincenc Draksler. So zgodbe, ki nas napolnijo s hrepenenjem. In so zgodbe, ki nas popeljejo v vsakodnevni svet. So zgodbe, ki nam spremenijo življenje. So zgodbe, ki nam odprejo srce. In so zgodbe, ki nas spravijo v jok. So takšne in drugačne zgodbe, zgodbe, ki nas popeljejo na pot pozitivnih sprememb. Vse pa so zgodbe Vincenca Drakslerja, častnega meščana mesta Kranj, mecena, donatorja, očeta Fundacije, zgodbe človeka - samorastnika, pokončnega industrialca, katerega beseda človek se piše z velikim Č! Ljudje iščemo srečo v življenju; in smo večinoma prepričani, da biti srečen pomeni predvsem jemati! G. Draksler nam je z dejanji dokazal, da obilje sledi zakonu služenja in radodarnosti - daj in nato sprejmi, daj svetu najboljše, kar imaš. Če veliko ljudi usmeri svojo voljo do spremembe v isto strugo, potem sprememba neizbežno pride, je misel, ki nam jo je položil v zavest. Ne doktrina, človek je pomemben, spoznavamo danes, ko se poslavljamo od človeka, ki bo z zlatimi črkami vpisan v zgodovino rojstva in delovanja Reintegracijskega in medgeneracijskega centra, materinskega doma in v srca vseh sedanjih in bivših zaposlenih ter Uprave Fundacije. Obljubljam, v imenu vseh zaposlenih, sodelavcev in vodstva Fundacije, ki žanjemo njegovo dobroto, da bomo za njegovega otroka skrbeli tako, kot to znajo najboljši starši. Hvala za njegova dejanja dobrote, naj mirno počiva v slovenski zemlji, ki jo je imel tako rad, jo neizmerno ljubil, s ponosom je povedal povsod in vsakomur, da je Slovenec. Glasba Slavka in Vilka Avsenika v mnogih melodijah pripoveduje tudi zgodbo njegovega življenja. Vse življenje ga je spremljala in ga v mislih vračala na domačo grudo, zato smo si dovolili, da smo se tudi v trenutku slovesa poslovili z njo, v večni spomin in globok priklon vsemu njegovemu življenju in delu! Ob slovesu od gospoda Vincenca Drakslerja izrekam iskreno sožalje ženi, gospe Margit s sinom, prof. dr. Ralphom Blumom, predsedniku švicarske fundacije Rita und Vincenc Draksler Stiftung ter njegovi družini.

 

Nada Bogataj Kržan Predsednica Uprave Fundacije Vincenca Drakslerja